Članek sta napisali Nina Žemva in Katarina Romana Fon, 27.4.2025
Ena od letošnjih javnih kampanj v organizaciji DŠFS je ozaveščanje tako študentov Fakultete za farmacijo kot javnosti nasploh o prehranskih dopolnilih, njihovi pravilni uporabi in o zmotah ter prevarah, ki nas lahko doletijo, če pri uporabi nismo pozorni in si prehranskih dopolnil ne priskrbimo s strani lekarn oziroma specializiranih prodajaln ali jih jemljemo brez predhodnega posveta s strokovnjakom.
Glavna težava v današnjem času je dejstvo, da se je pogostost uporabe prehranskih dopolnil skoraj podvojila od začetka pandemije COVID-19 do danes, hkrati pa uporabniki velikokrat niso ozaveščeni o pravilnem odmerjanju in dostopu do prehranskih dopolnil. Osnova naj bi bila vedno zdrava prehrana in zdrav življenjski slog. Pred začetkom jemanja prehranskih dopolnil je priporočljivo opraviti posvet z zdravnikom ali farmacevtom. Strokovnjak lahko presodi, ali je jemanje določenih dopolnil smiselno, ter ugotovi morebitna pomanjkanja hranil pri sicer zdravih odraslih. Čeprav prehranska dopolnila pogosto dojemamo drugače, zaradi tržnih sporočil in medijev, gre v resnici za živila. Njihov namen je dopolnjevati zdravo prehrano, pri čemer imajo določen priporočeni dnevni vnos.
V realnosti se pogosto dogaja nasprotno. Ljudje prehranska dopolnila naročajo preko nepreverjenih spletnih trgovin, kupujejo nepravilno označene izdelke, med drugim zavajajoče trditve o preprečevanju ali zdravljenju bolezni, hujšanju ter pomanjkljive informacije o sestavinah (alergeni, priporočen dnevni vnos, količine hranil, odmerki, proizvajalec) oziroma na splošno netočne in nerazumljive informacije na pakiranju.
Registracija podjetij izven EU otežuje nadzor nad prehranskimi dopolnili, kar je lahko še posebej nevarno, saj mnoga podjetja nimajo standardiziranega pregleda kakovosti ali drugih zagotovil varnosti.
V sklopu kampanje si prizadevamo za ozaveščanje javnosti o splošnih informacijah in nasvetih, če se odločajo za uporabo prehranskih dopolnil.
Splošne informacije in nasveti so:
- Pred uporabo je priporočljiv posvet z zdravnikom, ki naj bi ocenil smiselnost uporabe prehranskih dopolnil.
- Prehranska dopolnila v nobenem primeru niso nadomestilo za zdravo in uravnoteženo prehrano, prav tako niso zdravila in ne smejo vsebovati zdravilnih učinkovin.
- Nakupovanje v lekarnah in specializiranih prodajalnah, kjer pri nakupu svetuje usposobljeno osebje, še posebej ko gre za jemanje pri ljudeh s kroničnimi obolenji, starostnikih, nosečnicah, itd.
- Močno odsvetovano je kupovanje prehranskih dopolnil preko spleta, saj je kontrola nad izdelki precej ohlapna ali pa je celo ni. Nič nam ne zagotavlja, da je v izdelku dejansko snov, ki je navedena, lahko pa so prisotne škodljive primesi, težke kovine ali ponaredki brez ali celo s škodljivim učinkom.
- S hrano že dnevno zaužijemo preveč hranil, kar lahko privede do nehotenega predoziranja, če ob tem jemljemo tudi prehranska dopolnila brez poznavanja vrednosti teh hranil v telesu.
- Potrebno je pretehtati kakovost sestavin in cene, preverjanje certifikatov podjetij in sestavin navedenih na embalaži ali navodilu za uporabo.
- Prehranska dopolnila so formulirana za odrasle, zato jih otroci ne smejo jemati. Če je njihovo jemanje potrebno, naj bo predpisano s strani zdravnika, za to naj se uporabljajo preverjena zdravila, izdana v lekarni ali specializirani prodajalni.
Najbolj zanesljiv test, če so prehranska dopolnila sploh potrebna, je laboratorijski krvni test, v sklopu katerega se lahko preverjajo potencialne pomanjkljivosti vitaminov in mineralov.
Pri sami uporabi prehranskih dopolnil je potrebna pazljivost pri možnih interakcijah med različnimi dopolnili (npr. kalcij in železo) ali med dopolnili in zdravili, ki jih oseba potencialno jemlje, ter pri možnem prekomernem vnosu in posledičnem pojavu hipervitaminoze. Še posebno je tvegan prekomeren vnos vitaminov A, D, E in K, ki so maščobotopni in se zato lahko nabirajo v telesu.
Eno izmed ostalih področij uporabe prehranskih dopolnil je nutrikozmetika, ki povezuje prehrano in kozmetiko, ter naj bi vplivala na izgled kože, las, nohtov, itd. preko peroralnega vnosa specifičnih prehranskih dopolnil (npr. kolagen, hialuronska kislina, vitamini, minerali). Pri tem je pomemben zaznamek, da pri nekaterih snoveh lažje pride do učinka ob lokalnem delovanju, ter da je lahko uspešnost/učinek odvisen od posameznika.
Ob pojavu možnih neželenih učinkov se v vseh primerih jemanja prehranskih dopolnil priporoča takojšnje prenehanje jemanja, posvet z zdravnikom ali farmacevtom in prijava stranskega učinka na spletno stran NIJZ, kar lahko stori kdorkoli, ki je ob jemanju doživel neželen učinek.
Če povzamemo je jemanje prehranskih dopolnil v nekaterih primerih koristno (npr. ob pomanjkanju vitamina D v zimskem času). Prehranskih dopolnil ne smejo jesti otroci oziroma mora biti zanje odmerek ustrezno prilagojen s strani usposobljenega osebja (farmacevt ali zdravnik). Prav tako je pomembno, da se prehranska dopolnila kupuje le v lekarnah ali specializiranih prodajalnah in ne na spletu, saj lahko pride do prevar ali škodljivih učinkov zaradi nepreverjene kvalitete in zavajajočih navedb na embalaži.
V vseh primerih je priporočljiv posvet z zdravnikom, ki naj oceni potrebo po prehranskih dopolnilih, če obstaja pomanjkanje. Osnova pri vsem je namreč zdrava, uravnotežena prehrana in življenjski slog.
Ozaveščanje javnosti je ključno, saj omogoča, da se posameznik informirano odloči glede jemanja prehranskih dopolnil. Hkrati pridobi tudi vpogled v različne vire in alternative za posamezen vitamin ali mineral.
Za več informacij o vitaminih, mineralih in drugih snovi priporočamo ogled naše tabele: https://drive.google.com/file/d/1MrwE6QtIhoFavMIU0ZcYBhXu3TNwDnte/view?usp=sharing
Viri:
Roškar, R., Kočevar Glavač, N., & Temova Rakuša, Ž. (ur.). (2024). Prehranska dopolnila: Dejstva, izzivi in trendi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo. Dostopno na: https://www.ffa.uni-lj.si/docs/default-source/e-knjige/prehranska-dopolnila.pdf?sfvrsn=2
Nacionalni inštitut za javno zdravje. “Prehranska dopolnila ne zdravijo in niso bližnjica do zdravja.” Objavljeno 7. novembra 2024. Dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/prehranske-politike-in-ukrepi/prehranska-dopolnila-ne-zdravijo-in-niso-bliznjica-do-zdravja/
Inštitut za nutricionistiko. “Prehranska dopolnila.” Objavljeno 14. februarja 2023. Dostopno na: https://www.prehrana.si/clanek/680-prehranska-dopolnila
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2024, februar 23). Podkast NIJZ – Prehranska dopolnila, nujna za zdravje ali dober marketing? (ep. 11). Dostopno na YouTube: https://www.youtube.com/watch?v=kJLcYND12dM
Nacionalni inštitut za javno zdravje. “Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil.” NIJZ. Dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/prehranske-smernice/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil/
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020). Referenčne vrednosti za vnos hranil (3.2 izdaja). NIJZ. Dostopno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2020/04/referencne_vrednosti_2020_3_2.cleaned.pdf
Nacionalni inštitut za javno zdravje. Nutrivigilanca. NIJZ. Dostopno na: https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/nutrivigilanca/
Ministrstvo za zdravje. (2021). Napotki za uporabo prehranskih dopolnil. Vlada Republike Slovenije. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/DJZ-Preventiva-in-skrb-za-zdravje/varnost-zivil-in-hrane/prehranska-dopolnila/Napotki-prehranskih-dopolnil-2021.pdf
Evropski parlament in Svet Evropske unije. (2002). Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtev živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane ter določitvi postopkov v zadevah varnosti hrane. EUR-Lex. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R0178&from=SL
Vlada Republike Slovenije. Prehranska dopolnila. Ministrstvo za zdravje. Dostopno na: https://www.gov.si/teme/prehranska-dopolnila/
SYNLAB Slovenija. Paket Vitamini. SYNLAB. Dostopno na: https://www.synlab.si/paket-vitamini